Šmarje so kot kraj prvič omenjene v Urbarju za Vipavo v letu 1499, vendar je nastanek kraja veliko starejši. Današnje ime so Šmarje dobile po letu 1624.
Grofova klet, ena izmed najstarejših kleti na svetu, je bila od leta 1574 v lasti grofa Ivana Kobenclja iz istoimenske rodbine, doma iz Štanjela.
V tem obdobju se je kraj imenoval »SAMARIA ali WEINSTEGEN«, kar pomeni, »Kraj, kjer trta dobro rodi in daje dobro vino«

Rodbina grofov Kobencelj z njenim najvidnejšim članom Ivanom Kobencljem, je ena najpomembnejših plemiških dinastij, ki je na današnjem območju Goriške, Tolminske, Kranjske in Koroške živela in delovala skoraj šest stoletij.
V izjemni življenjski zgodbi začetnika rodbine Kobencelj, Grofa Ivana Kobenclja, odseva ambicioznost trdoživega Kraševca, ki se je odlikoval po veliki delavnosti in skrbi, nenazadnje pa tudi po navezanosti na domače kraje. Brez težav bi si kot mednarodni diplomat, avstroogrski odposlanec v Rimu in človek z razvejano mrežo politično cerkveno monarhičnih povezav, lahko poiskal rezidence v bližini Dunaja ali Gradca, pa je nasprotno vse svoje napore vlagal v iskanje posesti v Štanjelu v bližnjih krajih in deželah, ter vlagal nemajhne vsote v njihovo urejanje.

Rodbino Kobencljev sklene Grof Filip Kobencelj (1741- 1810), ki kot zadnji član rodbine po svoji smrti vse svoje premoženje zapusti svojemu nečaku iz rodbine Coronini, Micheleju Coroniniju. (1793-1876) Med posestvi je v zapuščini poleg arhitekturno zgodovinskih biserov Predjamski grad, Grad Lože, Grad Prosek, Grad Spesa, palač v Ljubljani in Dunaju ter mnogimi drugimi tudi Grofova klet.

Grofovo klet je v času svojega dolgoletnega raziskovalno strokovnega dela obiskoval Matija Vertovec, rojen v zaselku Jakulini leta 1784, ki je eden najpomembnejših slovenskih strokovnih piscev 19. stoletja.
Velik del svoje ustvarjalne energije je dolga leta posvečal izboljšanju vinogradništva in vinarstva v Vipavski dolini in Sloveniji. Leta 1844 je izšla njegova Vinoreja, ki velja za prvo strokovno knjigo v slovenščini. Vinoreja je postavila temelje vinogradniški in vinarski tehnologiji. Vertovec je svetla zvezda slovenstvu in narodnem življenju obdobja, v katerem je živel in deloval. V Kmetijskih in rokodelskih novicah je objavil svoj prvi spis »Vinske trte hvala«, ki je deloma postal navdih Prešernu za njegovo Zdravljico. V čast Matiji Vertovcu še danes stoji spomenik pred cerkvijo v Šmarjah.

Z vini Grof spoštljivo ohranjamo šeststoletno tradicijo pridelave vrhunskega vina v Šmarjah in delo nadaljujemo sledeč smernicam sodobnega in naravi prijaznega vinogradništva in vinarstva.