Tradicija Pridelave

Avstro-ogrska zapuščina

Vipavska dolina že stoletja slovi po tradiciji pridelave vin, ki je globoko vpeta v življenje tukajšnjih ljudi. Vinogradništvo na Vipavskem ni le gospodarska dejavnost, temveč način življenja, ki se prenaša iz roda v rod. Vsaka posest ima svojo zgodbo, svojo trto in svoje vino, kar se kaže v pestri ponudbi vin, ki so odraz raznolikosti tega območja. 

RODBINA KOBENCELJ

neprecenljiva zapuščina

Rodbina Cobenzl je imela pomembno vlogo pri razvoju Vipavske doline za časa njihovega delovanja med 16. in 19. stoletjem. Kot lastniki obsežnih posesti in diplomati habsburškega dvora so Vipavsko dolino povezovali z vplivnimi evropskimi plemiškimi krogi ter prispevali k napredku vinogradništva, kmetijstva in širšega gospodarstva v regiji. Podpirali so tudi izobraževanje in kulturni razvoj, kar je bistveno prispevalo k napredku doline. Njihova dediščina je še danes prisotna v ohranjenih zgodovinskih stavbah ter trajnem vplivu na lokalne kmetijske prakse.

Posebej izstopa naša Grofova klet, ki jo je družina ustvarila in ohranila kot simbol njihove vinarske dediščine. Klet je znana po svojem edinstvenem značaju in kakovosti vin, ki izhajajo iz tradicionalnih metod pridelave, povezanih z modernimi praksami. Kobecelj je še dandanes sinonim za kakovostno vino in predanost svoji dediščini, kar še dodatno krepi njihov večni ugled v regiji in širše.

MATIJA VERTOVEC

oče vinarstva na Vipavskem

Matija Vertovec, po rodu iz zaselka Jakulini pri Šmarjah, velja za enega najvidnejših slovenskih strokovnih piscev 19. stoletja. Velik del svoje ustvarjalne energije je posvečal razvoju vinogradništva in vinarstva v Vipavski dolini in drugod po Sloveniji. 

Vertovec je bil prvi, ki je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu. Njegova dela so prispevala k širjenju strokovnega znanja med vinogradniki, dvigu kakovosti vina ter ohranjanju in razvijanju vinogradniške tradicije v Sloveniji.

V Kmetijskih in rokodelskih novicah je objavil svoj prvi spis »Vinske trte hvala«, ki je deloma postal navdih za Prešernovo Zdravljico. 

V času svojega dolgoletnega raziskovalno-strokovnega dela je obiskoval tudi Grofovo klet. 

Matiji Vertovcu v spomin so leta 2001 postavili spomenik pred cerkvijo v Šmarjah.